Citati avtorja Stanislav Zore

»Danes je v družbi veliko govorjenja o solidarnosti. Bogu hvala za to solidarno pomoč, ki jo živijo ljudje, ni pa prav, da se država začne zanašati na to solidarno pomoč ali da solidarna pomoč postane edina pomoč, ki so jo deležni tisti, ki so doživeli kakršno koli nesrečo.«

»Vedno znova vam bo Bog podaril besedo, da vas opogumi, da vas spodbudi in da vam da vedeti, da ste zanj pomembni; in to ni nekakšna poceni pomembnost, kot denimo v kampanji za nabiranje glasov, tako te ceni, da ti vedno znova kaže, kaj pomeni ljubezen do konca.«

»Na ta način bo vaša molitev postala osebna, globoka in se bo spremenila v pogovor s prijateljem.«

»Nihče izmed nas nikoli ni odveč. Nikoli nihče ni strošek.«

»Na Brezje smo priromali v času, ko namesto besed upanja in tolažbe donijo trobente smrti.«

»Danes kot višek naprednosti razglašajo tako imenovano prostovoljno končanje življenja. Čista neumnost. Pokojni profesor Anton Trstenjak je velikokrat poudaril, da je prvinska človekova drža skrb za življenje in da se nihče ne odloči za smrt prostovoljno.«

»Poleg tega je bil zaukazan molk. In če je kdo prekršil ta molk, je tudi sam stopil na pot pomorjenih. Veliko, zelo veliko otrok ni smelo izvedeti, kje so njihovi očetje, kje so njihovi strici, ali njihovi starejši bratje, ali sestre.«

»A tri tisoč kubičnih metrov skal, ki so prekrile pometane v brezno, je bilo premalo, da bi storilci mirno živeli in mirno spali. Ves mehanizem zastraševanja in prisilnega molka ni mogel opravičiti zločina. Zato je bilo treba vse tisoče in tisoče pomorjenih oblatiti še kot narodne izdajalce.«

»Je lahko izdajalec nekdo, ki brani svojo ženo in otroke, ki brani domačijo? In prav to so počeli tisti, ki se jih danes spominjamo in zanje molimo.«

»Danes ljudje kaj hitro podležejo skušnjavi, da bi se obrnili stran in rekli: 'Že veliko časa je minilo, treba je gledati naprej.' Za božjo voljo, pravi papež, nikar. Brez spomina ne moremo naprej, brez celovitega in čistega spomina ni rasti. Spodbujeni smo, naj ne bežimo pred resnico, kajti prej ali slej nas bo ujela.«

»Šele ko bomo za pomorjene našli primerno pokopno mesto, in skupaj z večino sem prepričan, da je to na ljubljanskih Žalah, toliko časa jih naš narod ne bo sprejel v svojo sredo. Takrat bomo dejansko stopili na pot sprave in prihodnosti, ko jih bomo kot narod sprejeli v svojo sredo. Bog daj, da bi bili to sposobni in pripravljeni storiti. Potem bodo to in vsa druga podobna mesta po Slovenji postali kraji spomina, molitve in odpuščanja.«

»Velika noč je za nas povabilo, da tudi mi odložimo vse tisto, zaradi česar smo zvezani, da ne moremo z neoviranim korakom in neobremenjenim srcem hoditi za svojim Odrešenikom.«

»Če smo Kristusovi, odvrzimo sovraštvo, prepirljivost, nevoščljivost, jezo, častihlepnost in še toliko drugega, kar kot okovi oklepa naša srca.«

»Maziljeni smo bili namreč zato, da bi posvečevali krščansko ljudstvo.«

»Župnija ni moje podjetje, v katerem moram ustvarjati dobiček.«

»Žal nas je strah, da bi v resnici postali učenci in služabniki Kristusa.«

»Naj bo v nas olje sočutja do ubogih in zapostavljenih.«

»Notranji kriterij ocenjevanja pozitivnega in negativnega razvoja tehnologij mora biti dostojanstvo vsakega človeka.«

»Svet res nima nobene potrebe po tem, da bi nove tehnologije prispevale k nepravičnemu razvoju trgovine z orožjem in spodbujale norost vojne.«

»Da bi v teh božičnih dneh dali iz src številke in denarnice ter jih odprli za zvezde in angele.«

»Koliko klicev se je v teh dnevih in nočeh dvigalo k nebu, koliko prošenj je slišal Bog, pa tudi kletev in besed obupa.«

»Bog gleda na človeka z usmiljenjem in ljubeznijo. Zato so za Boga vsa življenja rodovitna in se vsakega veseli.«

»Duhovnik mora biti pokončen, neustrašen, pripravljen sprejeti celo zasramovanje.«

»Mavrična prihodnost v vsakem primeru pomeni odločitev za smrt. Mavrična prihodnost nas postavlja pred izbiro med drevesom življenja in med smrtjo.«

»Dovolite, da Jezus kot prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, vstopi v vaše življenje in zasveti v vaših srcih.«

»Nikoli ni bil primeren čas ali pa razmere niso bile ugodne. Upajmo, da bo vlada, ki je prevzela vodenje države Slovenije, našla pripravljenost za obravnavanje odprtih vprašanj.«

»Upajmo, da bo vlada, ki je prevzela vodenje države Slovenije, našla pripravljenost za obravnavanje odprtih vprašanj.«

»Naše delo se je praktično čez noč zelo spremenilo. Urnikov, ki smo jih imeli za različne pastoralne dejavnosti, nenadoma ni bilo več mogoče izpolnjevati. Postavljeni smo bili pred enega najtežjih izzivov, ki lahko doletijo duhovnika – pred izziv neke oblike ločenosti duhovnika od njegovega občestva, od njegovega ljudstva.«

»Kako potrebujemo ljudi in tudi kako zelo potrebujemo drug drugega.«

»Pomembno je, da se zavedamo, da nam samostojnosti ni nihče podaril. Bog nam je po zgodovinskih okoliščinah dal priložnost, da uresničimo svojo samostojnost, zanjo pa smo se morali odločiti sami.«